AEQ metoda

Home
Slovenia
Brezice
AEQ metoda

Directions Website

Nikoli ne pozabimo na lastno odgovornost za svoje zdravje.

29/10/2026

Doma nikoli ne povzdigne glasu. Za volanom ga ne bi prepoznali

Na obravnavi sem videl velik razkorak med tem, kar je na površini, in tem, kar je mogoče čutiti pod njo. Moški pred mano je bil umirjen in premišljen, govoril pa je tako, da je dajal občutek nadzora in reda. Med obravnavo se je vedno bolj čutilo, da je pod to mirnostjo velik pritisk in veliko energije. Predvsem agresivne.

Besede agresija ne uporabljam samo v pomenu napadalnosti. Agresivna energija je tudi energija za delovanje, za mejo, odločnost in zaščito sebe ter za jasno izraženo nestrinjanje. Pri njem je je veliko, zgodaj pa se je naučil, da je varneje, če se je navzven vidi čim manj.

Kot delovna razlaga se je pokazala povezava z mamo. Kadar je bila moška agresija zanjo premočna, se je branila in moškega odrinila od sebe. Tako je odrinila tudi očeta. Otrok v takem okolju hitro začuti, kakšen mora biti, da ohrani bližino človeka, od katerega je odvisen, zato je postal miren in predvidljiv. Za mamo varen fant, pozneje varen moški.

Ta prilagoditev mu je veliko dala. Energije ni trošil impulzivno, znal jo je hraniti in usmerjati, in iz tega je zrasla velika delovna zmožnost. Imela pa je ceno, saj velik del te energije ni smel v okolico. Ostal je v njem.

Tak človek je kot plinska jeklenka. Zunaj je hladna in mirna, notri je plin pod visokim tlakom, med obema pa debela stena. Pri njem je ta stena samonadzor, in dokler drži, je navzven vse stabilno. Ko pa se tlak notri dovolj dvigne ali stena zaradi utrujenosti, življenjskih sprememb ali večje občutljivosti popusti, se mora odpreti ventil. Pri njem sta bila to šport in promet.

Partnerka z njim skoraj nima prepirov. Potem pa nekega večera na pultu ostane umazana skodelica in iz njega pride toliko, da se ustraši tudi sam.

Z otrokom pri domači nalogi je tretjič enako potrpežljiv kot prvič, petič udari po mizi. Prijatelju leta pomaga pri selitvah in nikoli ne reče ne, potem ga neha klicati. Pri nedeljskem kosilu mami prikima in se nasmehne. Na poti domov mu na avtocesti nekdo zapelje pred nos in kriči v vetrobransko steklo, deset minut pozneje pa ne razume, kdo je bil to. Pritisk je zrasel pri mami, ven pa je šel tam, kjer je bilo varneje.

Dolgo premalo, potem naenkrat preveč.

Tudi ženske, ki se v tem prepoznajo, spoznajo, da ni slučajno, da grizejo nohte, si pulijo obrvi ali na kavi tresejo z nogo. Ali da v križišču ob zeleni luči nervozno speljejo, rumeno razumejo kot zeleno in med vožnjo na glas poslušajo radio. Tudi to so ventili.
Takoj za tem pridejo sram, krivda in dvom vase, z njimi pa odločitev, da se mora naslednjič še bolje nadzorovati, saj ga je lastna moč prestrašila. Stena se odebeli in tlak začne rasti od začetka.

Tu je past. Rešitev, po kateri seže, je ista stvar, ki pritisk ustvarja. Več nadzora za nekaj časa res pomiri, hkrati pa zapre prav tisto pot, po kateri bi energija lahko odtekala sproti. Dolgoročno je tak način vedno težje vzdrževati, ker stena počasi popušča, kar samo po sebi ni slabo, saj je lahko tudi znak večje občutljivosti.

Tak človek ima v službi pogosto malo težav, saj so tam pravila jasna in če naredi A, z veliko verjetnostjo sledi B. Partnerstvo, otroci, starši, prijatelji in promet takega reda nikoli ne dajo.

Partnerka takega moškega pove, da jo to dela živčno. Nikoli ne ve, kdaj bo počil in znorel na nekoga ali nekaj, ne da bi to imelo kakšno uporabno posledico. Znori vedno na daljavo, takrat, ko ni verjetno, da bi to, kar pokaže ali pove, na drugi strani sprožilo enako močan odziv. Tlak s tem pade, v odnosu pa se ne spremeni nič. In ko končno poči doma, ne poči zaradi skodelice. Skodelica nosi vse, kar ni bilo povedano takrat, ko je bilo še majhno. A kot pravi star pregovor Vrč gre po vodo, dokler se ne razbije.

Zakaj tlaka ne opazi prej?

Po AEQ modelu mišica, ki je dolgo napeta, za zaznavo postopno izgine, saj možgani stanje, ki se ne spreminja, sčasoma vzamejo za normalno in ga nehajo sporočati. Temu rečemo senzorno motorična zastrtost. Človek je napet, sam pa se doživlja kot miren. Tlak začuti šele, ko je že tik pod ventilom, in takrat je za majhen odziv prepozno.

Zato pri AEQ razvijamo odnos telesa in uma. Vaje so gibi, pri katerih se učite ostati zavestno prisotni, medtem ko se mišični tonus spreminja. Sprostitev je pri tem stranski učinek, ki je odvisen od razvoja telesne, čustvene in odnosne zrelosti in ne cilj vaje. Med vajo opazujte trenutke, ko bi gib radi naredili pravilno, ga dokončali, povečali obseg ali ga nadzorovali. Takrat zmanjšajte intenzivnost in preverite, kaj se dogaja v čeljusti, trebuhu, hrbtu in medenici. To je ista pozornost, ki jo boste potem potrebovali za volanom in za mizo z otrokom, samo da jo vadite tam, kjer ni nevarno. Vsakič, ko med vajo ostanete prisotni ob nekoliko višjem tonusu, telo dobi izkušnjo, da dvig napetosti še ne pomeni izgube nadzora, in s tem počasi popušča strah, iz katerega je stena sploh nastala.

Tako raste telesna zrelost. Telo vedno prej zazna, koliko energije se v njem dviguje, in tlak začuti že pri prvem stisku čeljusti, ko je še čas za majhen odziv. Energijo, ki jo zaznate zgodaj, lahko uporabite v manjši količini in ob pravem času (včasih je to jasen stavek, drugič odločitev, nekoliko močnejši glas ali priznanje, da vas je nekaj razjezilo), in to je že čustvena zrelost. Mirnost s tem postane bolj resnična, ker je v njej tudi dostop do jeze. Še več mirnosti ne bi pomagalo.

Jeza je najbolj uporabno čustvo za vpliv, če jo imamo pod nadzorom, kar ni isto kot zadrževanje. To je mogoče le, če jo ločimo od besa, gneva in srda. Tega pa v resnici ne dosežemo, če ne začnemo bolj zaupati svojemu občutku, kako smo, tudi in še posebej takrat, ko nismo takšni, kot bi si želeli.

Odnosna zrelost se pokaže pri drugih. Partnerka sliši majhen ne in redkeje velik pok, otrok pa dobi očeta, ki pove, da je utrujen, preden udari po mizi.

Ko energija sproti odteka v majhnih količinah, se je v notranjosti nabere manj, tlak se postopoma znižuje in ventil je potreben vedno redkeje, z njim pa izginjata tudi strah pred lastnim vedenjem in potreba, da je okolje popolnoma predvidljivo, da bi se v njem počutili varno. Vedenje postaja vedno manj kontrastno. Manj premalo in manj preveč, vedno večkrat primerno.

Cena je v tem, da je okolica navajena njegovega miru, zato jo bo prvi majhen ne presenetil, morda tudi zmotil. Nekaj časa bo v odnosih več trenja kot prej. To je znak, da se je nekaj res premaknilo, in tega trenja je vedno manj, ko se odnosi prilagodijo.
Pri tem je pomembna doza. Kdor se po letih zadrževanja odloči, da bo od zdaj naprej povedal vse, gre iz premalo naravnost v preveč in se spet opeče. Potreben je občutek, koliko, kdaj in kako, in prav ta občutek se z vajami gradi počasi.

Napredka ne merite po tem, kako sproščeni ste. Merite ga po tem, ali prej zaznate rast tlaka, ali ob tem ostanete prisotni in ali nekoliko prej poveste, kaj vam ne ustreza.

Ko vas naslednjič doma, v prometu ali pri kosilu nekaj razjezi, ne opazujte samo trenutka, ko že poči. Poskusite zaznati, kaj se zgodi nekaj sekund prej. Kaj naredi dih, kaj čeljust, trebuh ali roke, in kaj je v ravnanju drugega za vas tako težko sprejeti. Tam je več uporabnega kot v sami eksploziji.

Kaj naredi vaša čeljust nekaj sekund, preden vam poči film?

27/10/2026

Masko, ki nas je kot otroke varovala, danes plačujemo s telesom in odnosi
V eni od mojih basni mož nosi tri maske. Zlato si zjutraj nadene za ljudi, da ga svet prepozna in sprejme. Leseno nosi pred bližnjimi, ker se bližine boji, stekleno pa ponoči zase, ko se v njej vidi in se hkrati pred sabo skrije. Vsaka mu nekaj omogoča. Ker pa jih nosi predolgo, pod njimi ne čuti več svojega obraza.

Večina nas nosi podobne maske. Nadeli smo si jih kot že otroci, ko smo se morali prilagoditi staršem in okolju, v katerem smo odraščali. Od njih smo bili odvisni, zato smo se vedli tako, da so nas sprejeli, tudi tam, kjer za nekatera naša čustva ni bilo prostora.

Če smo morali kot otroci utihniti, je naš glas pogosto tudi danes zadržan. Jezo, ki je nismo smeli pokazati, telo še vedno drži v mišicah in v dihu.

Maska nam prinaša sprejetost in mir v odnosih. Ko pa je ne moremo več odložiti, jo plačujemo s telesom (zlata skrajša izdih in dvigne ramena, lesena zategne čeljust). In ponavljamo vedenje, ki nam danes škoduje, čeprav se tega z razumom zavedamo.

Zakaj je ne snamemo, če vemo, da je ne potrebujemo več? Po AEQ modelu so se deli telesa in zavesti nekoč odklopili, da bi nas zaščitili pred premočnim doživljanjem. Temu pravimo senzorno motorična amnezija. Takrat je bila to nujna rešitev, in ker je naloga podzavesti, da nam omogoči preživetje, telo to zaščito ohranja še dolgo potem, ko nevarnosti ni več, in z njo tudi masko.

Masko drži tudi razlaga, ki si jo povemo. Lisica, ki ne doseže grozdja, reče, da je kislo, in tako ji ni treba priznati, da si ga želi in da ga trenutno ne zmore doseči. Taka razlaga je samoprevara. Kratkoročno zmanjša pritisk in nam vzame odgovornost, saj je iluzijo lažje narediti kot sprejeti dejstva. Dolgoročno je njena teža vedno večja in vsakič je potrebna trša razlaga.

Kdaj ste sami nazadnje rekli, da je grozdje kislo?

Pri ljudeh, ki svoje težave zelo dobro razumejo, vedno znova vidim slab stik s telesom. Visoko razumevanje jim omogoča, da telesa ne čutijo, in zato potrebujejo veliko časa, da si upajo občutiti dejansko stanje v sebi.

Samo z razlago tja ne pridemo. Resnico, ki jo kdo pove naravnost, um pogosto zavrne, ker bi bila zanj preveč. Basen jo pokaže s simbolom. Ob živalih in maskah se um ne počuti ogroženega in ne vklopi obrambe, telo pa se lahko odzove z globljim vdihom ali s toplino v rokah, pri nekaterih tudi z nemirom ali odporom, še preden pride razlaga. Občutka se tako dotaknemo, ne da bi morali takoj vstopiti v bolečino.

V knjigi AEQ basni za odrasle je dvajset takih basni. Vsaki sledi razlaga, kaj simboli pomenijo v telesu in kako je vzorec iz zgodbe vezan na otroka, ki smo bili.

Če veste, da imate masko prepogosto na obrazu, vam to vedenje samo ne pomaga dovolj. Veste, da jo nosite, ne čutite pa, kdaj si jo nadenete. Knjiga je napisana za to razliko. Ob vsaki basni so prazne strani, na katere zapišete, kaj ste med branjem začutili v telesu, in ko zapiske čez čas znova preberete, v njih vidite, kako se spreminjate. Tako začnete razlikovati med tem, kar mislite, in tem, kar dejansko čutite, saj se vzorec pokaže v tej razliki. Ko ga prepoznate in sprejmete vzroke zanj, se lahko odločite, katerih mask v prihodnosti ne potrebujete več.

V AEQ ne trgamo vseh mask z obraza, ker bi bila tako velika sprememba za telo premočna. Zlata maska je uporabna, kadar potrebujemo jasen nastop, lesena pa, kadar z njo ohranjamo red, ki nas ne duši. Telo se uči masko nadeti, jo odložiti in nekaj časa zdržati brez nje. Ko to zmore, je maska orodje, ki ga uporabi, kadar je primerno.

Bolj ko se zavedate lastnih mask, prej in bolj zanesljivo jih prepoznate tudi na obrazih ljudi okoli sebe, tistih, ki na vas vplivajo vsak dan. Tudi oni so si jih nadeli iz podobnih razlogov kot vi. Ko masko prepoznate, se lažje odzovete na to, kar je pod njo, in manj na to, kar pokaže. S tem imate več možnosti, da na te ljudi vplivate, bolj učinkovito in z manj konflikta.

Ta teden opazujte trenutke, ko ste v pogovoru prijaznejši ali bolj zbrani, kot se v resnici počutite. Takrat bodite pozorni na ramena in na izdih. Ali pride do dna ali se ustavi v prsih? Ničesar ne popravljajte, samo opazujte. Prej kot se vzorca zaveste, prej lahko spremenite njegov vpliv na svojo prihodnost.

Kje v telesu najprej opazite, da ste si nadeli masko?

25/10/2026

Letos je k meni prišla ženska, ki je v prvi uri obravnave natančno opisala vsako narcistično dejanje svoje matere. Spomine je imela urejene v podmape. Bila je verjetno najbolj sistematična bralka knjig o narcizmu, kar sem jih srečal.

Ko je končala, sem jo vprašal, kaj telesno občuti, ko govori o materi.

Takrat je prvič utihnila.

Beseda narcis je v zadnjih letih postala zelo uporabna. Mati je bila narcis. Bivši partner je bil narcis. Sodelavec je narcis, sosed v bloku tudi. Tega ljudje ne rečejo iz zlobe. Rečejo, ko pri sebi prepoznajo, da so v družini dolgo nosili vlogo tistega, ki se prilagaja in rešuje druge. In prepoznavanje pogosto drži.

Težava je v tem, kar se zgodi potem. Projekcija krivde je bila pri nas vedno skoraj nacionalni šport, zdaj je dobila še strokovno ime. Pri večini ljudi, ki sem jih videl, je prepoznavanje narcisa zunaj sebe postalo nadomestek za delo na sebi. Človek bere in razlaga, kakšen narcis je mati ali partner, sebe pa ob tem ne opazuje, zato vsa njegova pozornost ostane pri drugem, tako kot je bila v otroštvu.

Prav to je bila njena stara strategija, saj je otrok, ki je moral za preživetje ves čas spremljati mamo, razvil izjemno orodje za opazovanje drugega, knjige o narcizmu pa so ji to orodje samo še izpilile. Stara pozornost na drugega je dobila novo ime, telo pa je ostalo v istem položaju.

Po nekaj mesecih AEQ učenja je začela opažati in bolj čutiti sebe. Krčenje pod prsnico, ko je zazvonil telefon in je videla, da kliče mama. Hitrejši dih, ko je iz drugega prostora zaslišala njen glas. Ramena, ki so se v njeni družbi dvignila sama od sebe. Vse to je bilo v njej vsaj dvajset let. Opazila prej tega ni, ker je bila vsa njena pozornost pri materinem narcizmu.

Dve smeri istega pritiska

Predstavljajmo si par, v katerem ona po njegovem hladnem stavku takoj začuti krivdo in začne razlagati, kaj je mislila. On ob njeni razlagi začuti pritisk, ki ga ne prepozna kot svojega, in ga prevede v očitek, da je preveč občutljiva. Ona da več. On postane hladnejši. V nekaj minutah sta oba v stari smeri, čeprav nobeden ni začel dneva z namenom, da bi drugega prizadel.

Po AEQ modelu sta to dve smeri istega starega pritiska. Pri enem gre pritisk navznoter, v skrb, krivdo, prilagajanje in dajanje. Telo reče dovolj, glava pa sliši, naj bo še malo bolj razumevajoča. Jezo prevede v krivdo. Iz tega nastane stavek, po katerem tak človek živi: če ne dam, izgubim stik.

Pri drugem gre pritisk navzven, v zahtevo, očitek, nadzor ali hladnost. Telo nosi sram ali strah, da ni dovolj, zavest pa tega ne prepozna kot svojega. Namesto »sram me je« pride »ti me ne spoštuješ«. Tudi tu nastane stavek: če ne dobim, izgubim občutek vrednosti.
Narcistične lastnosti še ne pomenijo osebnostne motnje. V takem odnosu sta navadno dva človeka, ki svojo napetost urejata vsak v svojo smer, in prav zato se tako dobro ujameta.

Zakaj se vračajo

Na začetku se taka dva človeka doživljata kot rešitev. Eden končno dobi nekoga, ki ga potrebuje. Drugi končno dobi nekoga, ki ga vidi in podpira. Telo reče, da je doma, ker je našlo staro razporeditev pritiska. Cena pride pozneje, ko se na eni strani nabira utrujenost, ker eden daje več, kot prejme, na drugi pa zahteva, ker se drugi navadi, da posledice njegovega pritiska vedno prevzame nekdo drug.

Ko eden od njiju odide, najprej pride olajšanje. Po nekaj tednih ali mesecih pa pride praznina, ki jo človek težko prenese. Takrat se večina vrne ali pa hitro najde novega partnerja, ki je staremu presenetljivo podoben. Vrtenje se nadaljuje, samo z drugo osebo, saj telo, ki je dolgo stalo pokonci samo v gibanju okoli drugega, brez tega gibanja najprej ne čuti miru. Čuti razpad.

To se vidi tudi takrat, ko se navzven ne dogaja nič. Par ima prost konec tedna, otroci so pri starih starših, stanovanje je pospravljeno. Razum pričakuje olajšanje. Ona pa hodi po prostoru in ne ve, kam bi dala roke, on pa po nekaj minutah začuti, da ga navaden pogovor ne hrani dovolj. Eden predlaga opravilo. Drugi seže po telefonu ali začne majhen spor. Mir ni prazen. Prazen se zdi telesu, ki se je naučilo čutiti šele pri previsoki obremenitvi.
Past, ki je videti kot uspeh

Obstaja še ena past, ki je navzven videti kot zmaga. Človek, ki je dolgo dajal preveč, se nekega dne odloči, da bo postavil meje. Nekaj let pozneje je hladen, oster in nedostopen, okolica pa mu čestita, da se je končno našel.

Telo pri tem kaže drugo sliko. Čeljust je trda, ramena dvignjena, glas oster, dih kratek. Kratkoročno ta obrat prinese občutek moči, dolgoročno pa slabši spanec in potrebo, da svojo odločitev ves čas zagovarja. V mitu o Narcisu in Echo bi rekli, da je Echo postala Narcis. Iz vrtiljaka človek ni izstopil. Samo zamenjal je stran.

Razliko lahko preverite pri sebi. Kakšen je vaš dih, ko danes govorite z materjo ali bivšim partnerjem, daljši ali krajši kot pred leti? Je v vašem glasu, ko postavite mejo, mir ali ostrina? In opazite, kaj dela vaše telo uro po takem pogovoru. Če je še vedno v pripravljenosti, je meja prišla iz iste napetosti, iz katere je prej prihajalo popuščanje.

Krivda ali odgovornost

Večina ljudi v tem procesu niha med dvema skrajnostma. Najprej je kriv drugi, mati, oče ali partner. Čez nekaj let se krivda obrne navznoter in kriv je človek sam, ker ni prepoznal dovolj zgodaj, ker ni zrasel dovolj hitro. Nobena od teh dveh smeri ne pelje ven.

Tretja možnost je odgovornost, in najlaže jo pokažem z otrokom. Otroku rečete nekaj, kar v sekundi prepoznate kot stavek svoje matere. V krivdi se obtožite, da ste ista kot ona in da nikoli ne boste drugačni. V odgovornosti se ustavite in otroku rečete: »To, kar sem ti pravkar rekla, je iz moje stare zgodbe. Ti tega ne nosiš. Daj mi pet minut, potem se vrnem k tebi.« Za otroka je to povsem drugačna izkušnja od tiste, ki ste jo imeli vi, ko so se starševi stavki prelivali v vas, ne da bi jih kdo prepoznal.

Z odgovornostjo lahko postavite zelo trdo mejo, prekinete stik ali odidete. Spremeni se telo, iz katerega to naredite.

Predavanje

O vsem tem govorim v novem predavanju Narcistično soodvisni vrtiljak. V prvem delu razložim, kako se obe vlogi oblikujeta v otroštvu, kako sta povezana občutek lastne vrednosti in potreba po reševanju drugih in zakaj se različna načina delovanja tako dobro dopolnjujeta in ohranjata.

V drugem delu je govora o tem, zakaj se taka dva človeka močno privlačita in kdaj se privlačnost spremeni v izčrpavanje. Kako ločiti zdravo skrb od izgubljanja sebe, krivdo od odgovornosti in zakaj postavljanje meja sprva lahko prinese več konflikta, ne manj.

Predavanje ne išče krivca. Sprašuje, kaj se v odnosu ponavlja in kako pri tem sodelujeta oba. Kadar pa gre v odnosu za nasilje ali grožnje, ima varnost vedno prednost pred raziskovanjem odnosa.

Predavanje ima dva dela po 1 uro in 17 minut. Povezava je v prvem komentarju.

Če ste siti ali pa že utrujeni in naveličani vrtenja v tem vrtiljaku in vračanja vanj takrat, ko se vam posreči iz njega skočiti, vsekakor priporočam večkratni ogled predavanja kot prvi korak. Potem nadaljujte z uporabo AEQ-ja za to potrebno spremembo. Ta vrtiljak lahko počasi ustavimo in iz njega izstopimo, ne da bi nas vrglo ven ali da bi iz njega skočili in se pri tem potolkli. Več o tem pa 6. novembra.

Ko boste naslednjič komu razlagali, kakšen narcis je on ali ona, za hip prekinite in opazite, kaj ta trenutek dela vaše telo.

Kaj se vam zgodi v telesu, ko pomislite na človeka, ki ga imate za narcisa?

21/10/2026

Zakaj mama reče, naj živi svoje življenje, hči pa ga ne zna živeti
»Jaz sem v redu, meni nič ne manjka. Ti kar živi svoje življenje.«

Tako lahko reče mama hčeri ali oče sinu, kadar partnerja nima več, po ločitvi ali po smrti. Ali kadar partnerski odnos z leti ni rasel. To je uradna različica.

Odrasel otrok pa je v skrbeh. Velikokrat se spomni na starša, ga pokliče, kar naprej kaj sprašuje ali je večkrat pri njem, kot bi starš uradno želel.

Ko taki starši z AEQ vajami postopno povečujejo vpliv telesa na zavest, vidijo, da imajo v telesu močno osamljenost in strah pred prihodnostjo. Pa tudi razočaranost in obup. Njihovo telo lahko telesu odraslega otroka sporoča čisto drugo informacijo, kot mu jo hočejo dati z besedami. Otrok čuti, da nekaj ni v redu, in svojega življenja nekako ne zna živeti.

Starš na zavestni ravni res misli to, kar reče. Tudi otrok si ne izmišljuje. Čuti tisto, česar starš pri sebi še ne čuti.

V AEQ to razumemo tako, da odnos med staršem in odraslim otrokom najbolj določa partnerski odnos staršev, ker je podlaga, na kateri stoji starševstvo. Starševski odnos je na začetku najvišji in z leti upada, partnerski pa bi se moral v istem času krepiti. Kadar partnerski ne raste, starš starševsko vlogo težje spusti, tudi pri šestdesetih ali sedemdesetih letih. Takrat teče energija, se pravi čas in pozornost, od odraslega otroka k staršu, čeprav bi morala teči bolj od starša k otroku. V stiski, ko starš potrebuje pomoč, je to prav, kadar pa postane vzorec, energije zmanjka tam, kjer jo odrasel otrok potrebuje za svoje življenje, pri partnerju in pri svojih otrocih.

Ko se od staršev začnemo odmikati, se oglasi krivda. Začutimo svoj telesni odziv in odziv starševega telesa. Oba se združita. Če imamo občutek, da smo starša spravili v nemoč, je krivda upravičena, saj smo v tistem trenutku močnejši. Vprašanje pa je, koliko je starševa nemoč posledica tega, česar sam v preteklosti ni uredil. Je krivda primerna ali pretirana? Lahko je tudi prešibka, kadar starša v nemoč spravimo neupravičeno. Odmik je treba dozirati, saj pretirano prizadet starš nima možnosti, da bi energijo nemoči uporabil za dvig svoje telesne in čustvene zrelosti.

Krivdo sproži tudi očitek. »Poglej, saj nič ne prideš.« »Saj nimaš nikoli časa.« To je eno najmočnejših orožij manipulacije otroka in kasneje odraslega otroka. Starš ga običajno ne razvije sam. Bil ga je deležen v odnosu s svojim staršem.

Očitek v telesu močno dvigne občutke in čustva in s tem poveča verjetnost, da odziv prevzame podzavest, v kateri je še vedno star vzorec. Podzavest je hitra ravno zato, ker se ne spreminja. Če hočete odnos spremeniti, potrebujete med očitkom in odzivom več časa, saj je zavest počasnejša od podzavesti, in ta čas vam da dvig telesne in čustvene zrelosti. Takrat očitek začne izgubljati moč in imate čas, da se umirite, zadihate, ustavite in razmislite, ali je upravičen. Lahko tudi je. Potem lahko rečete: »Ta del je moj, tega se zavedam in ga postopoma spreminjam. To pa ni moje.«

Ko boste naslednjič slišali »saj nič ne prideš«, ne odgovorite takoj. Zadihajte in se vprašajte, kateri del očitka je vaš.

Ko gledate svojega otroka, gledate v svojo preteklost. Ko gledate svojega starša, gledate v svojo prihodnost. Če nočete, da bo vaša prihodnost taka, kot jo vidite pri staršu, je dobro, da se spreminjate v sedanjosti.

Podrobneje to razložim v novem predavanju Odnos med starši in odraslimi otroki. Kronične težave med staršem in odraslim otrokom se lahko začnejo že v otroštvu, kadar otrok odrašča prehitro ali prepočasno. Otrok, ki je moral odrasti čez noč, kasneje prenese bistveno več, kot so drugi pričakovali, in velikokrat sliši: »Joj, kako si ti priden in sposoben, koliko vsega zmoreš.« Ljudje mu s tem nevede povedo, da pretirava. Na drugi strani je otrok, ki mu niso pustili odrasti. Navzven je odrasel, v sebi pa nosi premočnega notranjega otroka, zato ob večji obremenitvi ne zmore.

Govorim o otroku, ki prevzame skrb za čustvene potrebe starša, in o krivdi, ki jo starš preloži nanj. Otrok naredi napako, ki je vredna krivde tretje stopnje, starš pa zraven doda še šest stopenj svoje. Tako se mu razglasi lestvica krivde.

Odgovarjam tudi na vprašanje, kje je meja med odgovornostjo do ostarelih staršev in odgovornostjo do sebe, partnerja in otrok. Ostareli starši pogosto mislijo, da se ne morejo več spremeniti. To sploh ne drži. Takrat se velikokrat spreminjajo celo lažje, ker imajo več časa in si morajo poenostaviti življenje.

Če ste starš odraslega otroka, je v predavanju del, ki ga ni lahko slišati. Čeprav so vaši otroci odrasli, imate nanje še vedno izjemno močen vpliv in jim po mojih izkušnjah spreminjate življenje že s tem, da urejate sebe, tudi kadar oni pri tem ne sodelujejo.

Odraslim otrokom razložim, zakaj jih starš posluša, a jih ne sliši. Zavest starša vidi pred sabo štiridesetletnega moškega ali žensko, ki sedi za mizo, njegova podzavest pa še vedno otroka. Ko se mu odrasel otrok usede nasproti z višjo telesno in čustveno zrelostjo, je pogovor drugačen. Do kod se odnos premakne, je odvisno od začetne točke.

Predavanje traja 113 minut. Namen je, da si razjasnite temo in dobite prvi uvid, saj vzorec, ki se je oblikoval v otroštvu, za spremembo potrebuje več časa. Nekaterih stvari ni lahko sprejeti. Ob prvem poslušanju jih lahko zavrnete z mislijo: »Ne, to ni tako.« Posnetek je na voljo za neomejeno ogledov, dokler imate AEQ račun. Cena je 19 €, povezava je v prvem komentarju.

Ste stavek »ti kar živi svoje življenje« pogosteje slišali ali rekli?

20/10/2026

Ko nered samo premikamo na obrobje, nekoč zagori v sredini
Mestna hiša v Limogesu je preživela obe svetovni vojni. V soboto je zgorela.

Protesti proti draginji so v več francoskih mestih prerasli v plenjenje in požige. Pred tem so več tednov protestirali dijaki. Na ulice je šlo več sto tisoč ljudi, policija jih je pridržala okoli 2.400, poškodovanih ali izropanih pa je bilo po ocenah okoli 1.500 trgovin. Predsednik Macron je zvečer rekel, da vsi čutijo jezo in sram.

Na to ne gledam kot na novico iz tujine, ker v njej vidim vzorec, ki ga v AEQ poznamo iz vsakega sistema, od družine do države.

Nered, ki ga ne urejamo, ne izgine. Premaknemo ga na obrobje, kjer ga ne vidimo, in tam se nabira.

Med tistimi, ki sprejemajo odločitve, in tistimi, ki po njih živijo, mora informacija teči v obe smeri. Ko se ta stik razredči ali prekine, tisti, ki odloča, nima več dovolj jasne slike, kaj se v državi dogaja, in odločitve se potem sprejemajo za državo s papirja, živi pa jih tista, ki plačuje račune. Odklon raste počasi, zato ga dolgo nihče ne čuti kot nevarnost.

Pritisk pa medtem narašča. Po AEQ modelu energija, ki ne najde poti v urejeno dejanje, ostane v sistemu in se prenese drugam, kjer čaka, najprej kot nezadovoljstvo in potem kot jeza tistih, ki jih nihče ne sliši. Ko preseže tisto, kar sistem še zmore zadržati, se razbremeni naenkrat.

In takrat ne izbira. Zgorijo trgovine ljudi, ki z odločitvami niso imeli nič, in stavba, ki je bila skupna vsem. Pritisk, ki je nastal med dvema stranema, uničujoče vpliva na vse skupaj.
Tako je bilo v francoski revoluciji v 18. stoletju. Dvor je imel svojo sliko države, država je živela drugo, in razdalja med njima je postala prevelika, da bi jo kdo še premostil z besedami.
Oktobra 1789 so se na pohod v Versailles odpravile ženske s pariških tržnic, ker je bil kruh predrag in ga je primanjkovalo. Zjutraj jih je bilo nekaj tisoč. Narodna garda in njen poveljnik Lafayette sta šla za njimi šele popoldne, on nerad. Naslednji dan se je moral kralj preseliti v Pariz. Tudi takrat je bila na začetku draginja.

Iz revolucije je pozneje prišlo veliko dobrega, čeprav je bila cena visoka. Danes je vse bolj tako, in to ne samo v Franciji. Upamo lahko, da bo tudi tokrat iz tega prišlo kaj dobrega.
Isti vzorec pa poznamo tudi iz manjših sistemov, kjer imamo vpliv sami.

Družina doseže mir tako, da nihče ne pove, kaj ga moti. V podjetju vodja od ekipe sliši samo, da je vse v redu, ker je to vsem najlažje povedati. Tišina, ki nastane na ta način, je samo nered, ki se je umaknil na rob in tam raste, dokler se ne razbremeni ob nečem nepomembnem, ob kozarcu, ki pade na tla, ali ob čakanju, ki traja minuto predolgo.

Pri umirjanju takega stanja ima po AEQ modelu posebno vlogo ženska. Dom se od okolice loči po tem, da je v njem mirneje, in ta mir najprej nosi njeno telo. Kadar je mati dolgo v stalni pripravljenosti, otrok ob njej ne more priti v mir, saj se njegov živčni sistem ravna po njenem.
Mir, ki ga lahko prinese, je drugačen od tišine. Tak mir je mogoč, če se je sposobna soočiti s tem, kako je v resnici okoli nje, kaj se dogaja med njo in partnerjem in kaj med otroki, brez olepšanja in brez pospravljanja na rob.

To pa je neposredno odvisno od tega, koliko lahko sprejme, kako je v njej. Kdor ne zmore pogledati svoje utrujenosti, jeze ali strahu, mora tudi okoli sebe videti manj, ker bi ga resnica zunaj pripeljala do resnice v sebi. Takrat umirjanje postane utišanje. Nered se premakne na rob, doma pa je za nekaj časa tiho.

Danes je to težje kot nekoč, ker ima večina žensk poleg doma še službo in s tem ves dan več pritiska v sebi. Ta vloga zato ne zahteva, da mir nosi sama. Umirjanje se začne pri tem, kar si lahko prizna o sebi, in od tam seže na ljudi okoli nje.

Kadar se morajo ženske izpostaviti in iti demonstrirat, to kaže na nemoč tistega dela družbe, ki ima funkcijo in strukturo za to, da odpravlja nered in ustvarja red. V AEQ temu rečemo moška funkcija. Mislim na vlogo in nalogo in ne na spol.

Zato je velik del odgovornosti za mir na moški strani. Moška naloga je, da nered v okolici uredi pravočasno in tako, da je okolje dovolj predvidljivo. Kadar ženska ve, da bo dogovor držal in da se bo težava uredila, preden zraste, se njeno telo lahko umiri, in takrat je lahko bolj voda kot ogenj. Vsako dejanje, s katerim moški nered zares uredi, v njej zmanjša strah. Z manj strahu pa lažje umirja tudi njega. V državi je to naloga tistih, ki odločajo, doma pa naloga vsakega moškega posebej.

Moško funkcijo imajo tudi ženske. Za nikogar pa ni dobro, če je ta funkcija v njej kronično primarna in ne sekundarna, ker potem ne more več delovati kot voda. Takrat pride do požara, v katerem vse gori in zgori.

Podobno sliko kažejo hormoni, čeprav je v telesu vse bolj prepleteno. Estrogen ima v grobem pomirjajoč, hladilen in povezujoč vpliv, testosteron pa ravno nasprotnega. Oba imata oba spola, razlikuje se razmerje med njima.

Ženska, ki mora prevzeti to vlogo, jo lahko opravi, a z več napora in z višjim pritiskom v sebi, zato izgubi prav tisto zmožnost umirjanja, o kateri sem pisal zgoraj. Moški ob tem ne postane mirnejši. Ostane brez njenega miru, ob katerem bi se umiril tudi sam, in je vedno bolj živčen.

Včasih iz pogorišča potem zraste kaj boljšega. Zgodi se, če požar strezni tiste, ki so ga preživeli, in se spravijo delovati.

Svoj del imata pri tem obe strani. Kdor odloča, mora sliko iskati tudi tam, kjer je neprijetna. Kdor po odločitvah živi, pa lahko nered pokaže, dokler je še majhen, in ga pove tistemu, pri katerem je nastal.

Ta teden lahko eno stvar naredite drugače kot običajno. Kadar vas doma ali v službi kaj zmoti in bi to po navadi pospravili v molk, povejte majhen del tega še isti dan, in to tistemu, ki ga zadeva.

Kje ste nazadnje opazili, da se je pritisk razbremenil daleč od mesta, kjer je nastal?

Address

Ulica Bratov Gerjevič 1a
Brezice
8250

Website

http://www.aeq.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when AEQ metoda posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.