21/09/2026
🏃♂️ MARATON S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 1?
42,195 kilometra. Več ur neprekinjenega teka.
Ves čas pa je treba usklajevati inzulin, ogljikove hidrate, hidracijo in krvni sladkor.
Nova raziskava, je spremljala 20 rekreativnih tekačev na maratonu v Poznanju – 10 s sladkorno boleznijo tipa 1 in 10 brez nje.
Rezultat?
🏁 Vseh 10 tekačev s T1D je seveda prišlo do cilja :)
Njihov povprečni čas je bil 3 h 48 min, pri skupini brez diabetesa pa 4 h 08 min. Mogoče smo "sladkorčki" hitrejši in močnejši ;) Hec... to je bilo zgolj naključje :)
Še bolj zanimivo pa je, kaj se je dogajalo z glukozo.
Tekači s T1D so med maratonom zaužili povprečno približno 53,5 g ogljikovih hidratov na uro, raziskovalci pa so glukozo na več kontrolnih točkah preverjali tako s CGM kot z merilnikom iz prsta.
In tu je prišlo "presenečenje".
📈 CGM je med maratonom precej odstopal od kapilarne meritve.
Povprečna relativna razlika (MARD) je bila približno 37% pri real-time CGM in 43% pri intermittently scanned CGM, senzorji pa so v povprečju glukozo precenjevali (kazali višjo). Kar je z vidika varnosti odlično.
Zakaj je to pomembno?
Med dolgotrajno intenzivno aktivnostjo se lahko glukoza hitro spreminja, CGM pa meri glukozo v medcelični tekočini in ne neposredno v krvi. Zato lahko pride do časovnega zamika oziroma večjega odstopanja.
👉 Če torej med dolgim vzdržljivostnim naporom številka na senzorju ne ustreza temu, kako se počutite, je lahko meritev iz prsta še vedno zelo koristna.
V raziskavi so zabeležili dve hipoglikemični meritvi pri istem tekaču, ki je kljub temu maraton dokončal. Šlo pa je za zelo majhno in dobro pripravljeno skupino športnikov, zato rezultatov ne moremo preprosto prenesti na vse ljudi s T1D.
📚 Vir: Kulecki M., Gawrecki A. in sod., raziskava Poznań Marathon 2025; predstavljena na EASD 2026. Objava EASD, 18. 9. 2026.